Za zvit par so uporabniki najbolj zaskrbljeni zaradi več kazalnikov, ki označujejo njegovo učinkovitost. Ti kazalniki vključujejo olajšanje, bližnji navzkrižni tok, impedanco, porazdeljeno kapacitanco, enosmerno upornost itd.
(1) Olajšitev
Pritesnjenje je merilo izgube signala vzdolž povezave. Pritegovanje je povezano z dolžino kabla, z naraščajočo dolžino pa se poveča tudi pritegovanje signala. Pritegovanje uporablja "db" kot enoto, in predstavlja razmerje med jakostjo signala signala pri oddajnem viru konec in trdnost signala na sprejemnem koncu. Ker se olajšanje spreminja s pogostnostjo, je treba atenažo meriti na vseh frekvencah v območju uporabe.
(2) Bližnji crosstalk
Crosstalk je razdeljen na bližnji crosstalk in daljni crosstalk (FEXT). Tester v glavnem meri NAPREJ. Zaradi obstoja izgube črte je vpliv magnitude FEXT majhen. Skoraj konec crosstalk (NEXT) izguba je merilo signalne sklopke iz enega para žic na drugega v UTP povezavi. Za povezave UTP je NEXT ključni kazalnik uspešnosti, prav tako pa je eden najtežjih za natančno merjenje. Ker se frekvenca signala povečuje, se bo povečala njegova merska težava. NEXT ne označuje navzkrižne vrednosti, proizvedene v bližnji končni točki, samo označuje navzkrižno vrednost, izmerjeno na bližnji končni točki. Ta vrednost se razlikuje z dolžino kabla, dlje ko je kabel, manjša vrednost postane. Hkrati se bo tudi signal na oddajnem koncu utesnil, navzkrižna prečka do drugih žičnih parov pa bo razmeroma majhna. Poskusi kažejo, da je samo NASLEDNJA, merjena znotraj 40 metrov, bolj resnična. Če je drugi konec informacijska vtičnica dlje kot 40 metrov, potem bo ustvaril določeno stopnjo crosstalk, vendar tester morda ne bo mogel meriti te navzkrižne vrednosti. Zato je najbolje izvesti NASLEDNJE meritve na obeh končnih točkah. Testerji so opremljeni z ustrezno opremo, tako da se lahko naslednja vrednost na obeh koncih meri na enem koncu povezave.
(3) Enosmerna odpornost
TSB67 nima tega parametra. Upor enosmerne zanke razceplja del signala in ga spremeni v toploto. Nanaša se na vsoto upornosti parov žic in enosmerna upornost zvitega para specifikacije 11801 ne sme biti večja od 19,2 ohms. Razlika med posameznim parom ne sme biti prevelika (manj kot 0,1 ohms), sicer kaže na slabo stik in je treba preveriti povezavo.
(4) Značilna impedanca
Značilna impedanca vključuje odpornost, induktivno impedanco in kapacitivno impedanco s frekvenco od 1 do 100 MHz, kar je povezano z razdaljo med parom žic in električnimi lastnostmi izolatorja. Različni kabli imajo različne značilne impedance, zviti parni kabli pa so na voljo v 100 ohmih, 120 ohmih in 150 ohmih.
(5) Razmerje attenuation Crosstalk (ACR)
V določenih frekvenčni razponih je sorazmerno razmerje med crosstalkom in attenuacijo še en pomemben parameter, ki odraža zmogljivost kabla. ACR se včasih izrazi kot razmerje med signalom in hrupom (razmerje SNR: Signal-Noice), ki se izračuna z razliko med najhujšim pritegnjenim in naslednjo vrednostjo. Večja kot je vrednost ACR, močnejša je sposobnost za preprečevanje motenj. Splošne sistemske zahteve so vsaj večje od 10 decibelov.
(6) Značilnosti kabla
Kakovost komunikacijskega kanala je opisana s kabelskimi značilnostmi. SNR je merilo jakosti podatkovnega signala ob upoštevanju signala interference. Če je SNR preniska, ob sprejemu podatkovnega signala sprejemnik ne more sebej ovlaščati podatkovnega signala in signala hrupa, kar bo sčasoma povzročilo podatkovne napake. Zato je treba za omejitev podatkovnih napak v določenem obsegu opredeliti najmanjši sprejemljivI SNR.
